Jugovzhod Slovenije se meri po dveh rekah. Krka se počasi vije med vinorodnimi griči, gradovi in zdravilišči, Kolpa pa na južni meji poleti privabi vse, ki iščejo reko, v kateri se je mogoče kopati.

Vmes leži pokrajina, ki jo večina obiskovalcev prevozi po avtocesti, namesto da bi z nje zavila. Zavijte z nje pri prvem mostu čez Krko, saj se pokrajina pokaže šele od blizu. Razdalje so kratke, gneče je malo, kozolci in zidanice pa se začnejo takoj za prvim ovinkom.

Če imate na voljo en konec tedna, izberite eno od dveh dolin: Krko z Novim mestom in termami ali Kolpo z belokranjskimi vasmi. Če imate več časa, ju povežite, saj ju loči manj kot ura vožnje.

Novo mesto in okljuk Krke
Novo mesto stoji v okljuku Krke in je največje mesto tega dela države. Staro jedro nad reko zaznamujeta Glavni trg z arkadami in Kapiteljska cerkev, izpod mesta pa so arheologi izkopali toliko halštatskih situl, da se je zanj prijelo ime mesto situl. Te si lahko ogledate v Dolenjskem muzeju, za sprehod po jedru pa si vzemite uro.

Nekaj kilometrov navzdol ob reki stoji il castello di Otočec, edini vodni grad pri nas, do katerega se z obeh bregov pride po lesenem mostu. Pri Otočec se lahko spustite na Krko s kanujem ali pa se s kolesom odpravite po okoliških gričih.

Gorvodno se dolina zoži pri Žužemberku, kjer nad reko stoji obsežen grad s stolpi, pod njim pa se Krka razliva čez nizke lehnjakove pragove. Med njim in Dolenjskimi Toplicami stoji ob cesti tik nad reko grad Soteska, više ob toku pa je izvir Krke. Vzemite si popoldne brez načrta, saj je to eden najlepših odsekov reke.

Kostanjevica na Krki in dolenjski samostani
Kostanjevica na Krki leži na otoku, ki ga je reka obdala z obeh strani. Mesto se v listinah omenja že leta 1252, njegova največja znamenitost pa je nekdanji cistercijanski samostan iz leta 1234, v katerem danes domuje Galleria Božidar Jakac.

V gozdu nad mestom stojijo kipi parka Forma viva, ki nastajajo od šestdesetih let, pod bližnjim gričem pa se odpre Kostanjeviška jama. Če potujete z otroki, si jamo lahko prihranite za vroč ali deževen dan, ker je temperatura v njej vse leto približno stalna.

Južno od Krke, pri Šentjerneju, stoji la Certosa di Pleterje, edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Samostan je za obiskovalce zaprt, zato računajte, da si lahko ogledate le cerkev in muzej na prostem. Na severnem robu pokrajine stoji samostan Stična iz leta 1136, najbolj prepoznavna točka v okolici Ivančne Gorice.

Bela krajina: Metlika, Črnomelj in steljniki
Za Gorjanci se pokrajina spremeni. Bela krajina je nižja, bolj odprta in bolj kraška, njen znak pa so steljniki, travniki z belimi brezami in praprotjo, značilni prav za to pokrajino.

Metlika ima strnjeno staro mestno jedro tik ob hrvaški meji in je izhodišče vinske ceste, na kateri poskusite metliško črnino. Črnomelj je upravno središče pokrajine, junija pa gosti Jurjevanje, najstarejši folklorni festival v državi.

Semič leži pod Semiško goro med vinogradi in gozdom, Adlešiči pa so ohranili največ starega rokodelstva, od platna do belokranjskih pisanic. Vasi so majhne, zato računajte, da boste za obisk potrebovali avto.

Kolpa: reka za kopanje in čolnarjenje
Kolpa teče po meji s Hrvaško in se poleti ogreje bolj kot druge slovenske reke, zato je od junija do septembra osrednji razlog za obisk. Sprotne temperature na posameznih kopališčih lahko preverite na sledilniku temperature Kolpe.

Kopališča so nanizana od Vinice in Podzemlja do Starega trga ob Kolpi, večina pa je urejenih ob kampih in vaških brodovih. Če iščete mir, izberite odsek nad Vinico, kjer je obiskovalcev manj. Reka je plitva in počasna, zato po njej veslajo tudi družine z otroki, spusti s kanuji pa so pogosti med Vinico in Adlešiči.

Terme in zdravilišča
Dolenjske Toplice so zdraviliški kraj z dolgo tradicijo in ležijo tik ob robu Kočevskega roga, zato se kopanje zlahka poveže s pohodom v gozd. Šmarješke Toplice so manjše in mirnejše ter bolj usmerjene v wellness in zdravje.

Če se ne morete odločiti, se ravnajte po tem, kaj iščete: v Dolenjskih Toplicah je več programa in več ljudi, v Šmarjeških pa lahko računate na več tišine. Celotno ponudbo terme na območju najdete zbrano na enem mestu.

Kaj početi
Za ciclismo je ta pokrajina med najbolj hvaležnimi pri nas, saj so griči nizki, ceste pa prazne. Za daljše ture izberite cestno kolesarjenje med Novim mestom, Otočcem in Šmarješkimi Toplicami.

Sledita cultura e storia e cerkve in samostani, kar je za pokrajino gradov, kartuzije in cistercijanskih samostanov pričakovano. V Trebnje si oglejte še Galerijo likovnih samorastnikov, ki zbira dela samoukih slikarjev z vsega sveta.

Kaj in kje jesti?
Dolenjska je dežela cvička, lahkega rdečega vina z nizko stopnjo alkohola, ki ga pridelujejo samo tukaj. Poskusite ga v vinogradniških kleteh na Trški gori ali v zidanicah nad dolino Krke.

V Beli krajini je vino metliška črnina, k njej pa spada belokranjska pogača, plosk kruh s soljo in kumino. V trattorie na obeh straneh Gorjancev iščite še jagnjetino, štruklje in rečne ribe.

Kje prespati?
Ponudba je skromnejša kot v alpskem delu države, zato prenočišče uredite vnaprej, posebej za poletne konce tedna. Največ je appartamenti e camere private, ki so razpršeni po vaseh in so praviloma najbližje reki.

Hotel so zbrani v zdraviliških krajih in v Novem mestu, za bivanje na podeželju pa poglejte agriturismi. Ob Kolpi prevladujejo kampi, ki jih je ob reki največ prav med Vinico in Starim trgom.

Kdaj obiskati?
Poletje izberite zaradi Kolpe, ker se voda ogreje šele proti koncu junija in ostane topla do začetka septembra. Zgodnja jesen je čas trgatve in najboljši čas za vinske ceste, spomladi pa so steljniki v Beli krajini najbolj svetli, saj breze takrat šele odganjajo.

Pozimi je pokrajina tiha, obisk pa se preseli z reke v zdravilišča in med samostane. Kaj je ob Kolpi takrat odprto, lahko preverite pred potjo. Če iščete mir, je prav to najboljši del leta za obisk.