Na območju Bele krajine srečamo mesti Črnomelj in Metlika z ohranjenima starima mestnima jedroma,Semič pa je tipično trško mesto.

Naselje Črnomelj, znano že iz antičnih časov, se je razvilo na okljuku rek Lahinje in Dobličice. Osrednji trg oblikujejo srednjeveški grad, komenda nemškega viteškega reda ter poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Ob glavni ulici stoji župnijska cerkev sv. Petra, nedaleč stran pa Pastoralni center in obnovljena gotska cerkev sv. Duha v kateri se preko leta vrstijo številni koncerti, razstave likovnih del in ostale prireditve, v njej pa je možen tudi obred civilne poroke. Številne hiše imajo vzidane spominske plošče, ki pričajo o pomenu mesta med 2. svetovno vojno, saj je bila Bela krajina zibelka partizanstva.

Za obiskovalce je zanimiva tudi Primožičeva hiša – hiša belokranjskih rokodelcev, v kateri se pripravljajo različne razstave, izobraževalne delavnice, stalno pa so naprodaj izdelki domače obrti. V sklopu starega mestnega jedra domuje Črnomaljska klet oz. ljubiteljem vina odprt degustacijski prostor Vinarsko- informacijskega centra Bela krajina.

Staro mestno jedro Metlike predstavljajo Mestni trg, Trg svobode in Partizanski trgter nekaj manjših ulic. Zaradi pomembne lege, pod vinorodnim in razglednim hribom Veselica, in zaradi vode, ki je nekoč oblivala del mesta, je imelo staro mestno jedro skozi zgodovino dobro naravno obrambno funkcijo. V samem središču stojijo znamenite stavbe: metliški grad, prva hranilnica in posojilnica na Dolenjskem in v Beli krajini, prva čitalnica na Dolenjskem in v Beli krajini, mestna hiša, poslopje nekdanje Wachove lekarne z ohranjenim reliefom svete trojice, cerkev sv. Nikolaja … Mesto ima še tri cerkve, od tega je ena grškokatoliška. V gradu in njegovi bližini domujejo Belokranjski muzej, Slovenski gasilski muzej Dr. Branka Božiča in Galerija Kambič. Tukaj srečamo spominska obeležja iz obdobij prve in druge svetovne vojne ter več doprsnih kipov znanih Belokranjcev.

Semič s trgom, imenovanim Štefanov trg, krasi župnijska cerkev sv. Štefana, ki je omenjena že leta 1228 in sezidana v slogu baročnega klasicizma. Okolico cerkve obdaja deloma ohranjeno obzidje obrambnega tabora proti Turkom. Prenovljena je tudi stavba znotraj obzidja, t.i. Taborska hiša, v kateri se odvijajo redne slikarske razstave in razne kulturne prireditve, predvsem v poletnem času. Več o zgodovini kraja od prazgodovine do prve svetovne vojne obiskovalci izvedo v Krajevni muzejski zbirki. V sklopu zbirke, si lahko obiskovalci ogledajo notranjščino nekdanje belokranjske zidanice iz časov, še ko je v njej dihal zgolj les, z njim pa od dela utrujeni in vedno nasmejani belokranjski rod.

Reka Kolpa je v celoti dolga 292 km, od tega 113 km predstavlja območje državne meje z Republiko Hrvaško in hkrati najdaljšo slovensko ‘’riviero’’. Velja za eno izmed najtoplejših, najčistejših in okrnjenih rek v Sloveniji. Z naravnega vidika nam reka Kolpa ponuja nedotaknjenost, slikovitost in neprecenljiv vir notranjega miru. Del reke, na območju od Starega trga do Dragošev, je zavarovano območje v sklopu Krajinskega parka Kolpa.

Posebno varstvo je namenjeno 16 naravnim spomenikom in 41 kulturnim spomenikom ob reki in v okolici. Krajinski park Kolpa predstavlja milejšo kategorijo zavarovanega območja v Sloveniji, vendar je eden redkih krajinskih parkov pri nas, ki je razglašen na državnem nivoju, zato ima tudi svoj upravljalski zavod, javni zavod Krajinski park Kolpa. Reko pregrajuje več kot 50 jezov, za katere je značilna kamnita zložba in so posledica gradenj mlinov, žag in kovačij. Nekateri še danes služijo svojemu namenu.

Reka je izredno bogata z rastlinstvom in živalstvom. Ob njej so si dom poiskale številne redke, ogrožene ptice, še zlasti tiste, ki so vezane na vodo. Pri vasi Miliči tako gnezdi okoli dvajset parov sivih čapelj. Omeniti je potrebno tudi vidro, ki sodi med najbolj ogrožene evropske sesalce. O neokrnjenosti narave kažejo zadnje raziskave, saj je odkrito kar 39 vrst avtohtonih rib v reki Kolpi. Privlačna je v vseh letnih časih, še najraje jo obiskovalci obiščejo v poletnih mesecih, ko je primerna za kopanje, saj temperatura vode doseže tudi do 30 stopinj Celzija.

Če jo obiščete, vam ne bo dolgčas. Vključite se lahko v različne športno-rekreativne dejavnosti. Najbolj priljubljene med njimi so čolnarjenje, vožnja s kanuji, kajaki ali rafti po celotnem rečnem toku. Reka za veslače ni naporna, velja za lažjo in primerno tudi za začetnike. Kolpa ponuja tudi organiziran ribolov, zato je ribiške trofeje iskati med profesionalci in ljubiteljskimi ribiči, ki so že okusili srečo rečnega ribolova.
Ob reki in njeni bližini so urejene in označene pohodniške poti, ena takšnih, ki se prične v Starem trgu ob Kolpi in konča v Sodevcih, je Trška pot. Najjužnejša slovenska pot se vije od Radencev do Damlja. Sledi ji Mlinarska pot od Damlja do Vinice, od katere naprej poteka prav tako ob reki Sejemska pot, ki se konča v Žuničih. Tu pa se nahaja dobrih 200 m dolga Belokranjska čebelarska učna pot. Raziskovanje območja ob Kolpi nadaljujemo na učni poti Kučar-Kolpa v Podzemlju ter zaključimo na učni poti Zdenc-Vidovec na Božakovem. Kolesarjenje oziroma rekreativni oddih omogočajo tudi urejene kolesarke poti.

Če bi želeli obiskati rečne bregove za dlje časa, bodo z veseljem za vas poskrbeli na turističnih kmetijah ali kampih, gostilnah oziroma drugih prenočitvenih obratih ob reki in njeni okolici. Postregli vam bodo z belokranjsko kulinariko in vinom ter odprtim belokranjskim srcem.