Začetki Evangeličanske cerkve v Moravskih toplicah segajo v 16. stoletje, ko so reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastian Krelj ter drugi položili temelj slovenskemu jeziku. Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je Plečnik ohranil kot vhodno lopo in jo uporabil za kor, novo ladjo pa oprl na znameniti marmorni steber, iz katerega se mogočno pnejo štirje loki.. Poznavalci ugotavljajo, da je Plečnik v Bogojini ustvaril celostno umetnino, v kateri se mojstrovi prepoznavni poudarki zlivajo z elementi lokalne arhitekture in umetne obrti. Cerkvico Rotunda sv. Nikolaja v Selu, najstarejši umetnostni biser, zaznamujejo številni elementi romanike in postavljajo njen nastanek v 13. stoletje.

Arhitekturno dediščino v Murski Soboti minulih stoletij ohranjajo župna cerkev sv. Nikolaja in renesančni dvorec z angleškim parkom v Murski Soboti ter podeželski baročni dvorec sredi rakičanskega parka. Jedro današnje urbane podobe mesta izvira iz druge polovice 19.stol., nekdaj tipično panonsko naselje pa so močno spremenili gradbeni posegi zadnjih desetletij.

Kapela v Markišavcih se nahaja v vasi Markišavci, ki spada pod občino Murska Sobota. Spada pa k cerkveni občini Puconci. Najprej je bil postavljen zvonik z enim zvonom in prizidkom, ki je bil namenjen takratni vaški straži z dvema ležiščema.Za tem je ta objekt služil do leta 1993, kot prostor za hrambo gasilske brizgalne in ostale opreme.Objekt je bil leta 1993 porušen in zgrajena je bila današnja kapela z dvema zvonoma, ki sta bila darilo družine Gumilar in družine Erjavec. 8. avgusta istega leta je bila kapela blagoslovljena.