Kolesariti sem začel na Bledu, ter nadaljeval pot proti Zgornjim Gorjam. Že na tem delu poti je kar dober klanec, dober za ogrevanje in pripravo na pokljuški klanec. Od Zgornjih Gorij naprej pa se začne ovinkasta pot proti Pokljuki. Na Zatrniku boste opazili bivše smučišče, ki pa na žalost po zimi ne obratuje. Od Zatrnika naprej ne boste nič počivali, ker vas bodo ponovno pričakali klanci. Na vrhu tega vzpona pa pridete na točko Mrzli Studenec. Od tukaj naprej greste lahko še naprej do vojašnice ( je asfaltna pot ) ali obrnete in se spustite nazaj proti Bledu.

V bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, sta Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer februarja leta 1891 odkrila sotesko Vintgar.

Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča. V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv. Katarine (zgodovinska cerkvica in prelep razgled). Pri vhodu in pri slapu Šum se lahko okrepčate v bifejih.

Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. Pokljuka je zelo priljubljena izletniška točka, predvsem zanimiva je Pokljuška soteska, ki leži nad dolino reke Radovne in je od vasi Krnica oddaljena le 1 km, od Gorij 2 km in od Bleda 7 km. Dolga je 2 km in v najslikovitejšem delu globoka 40 m. v apnenčasto kamnino jo je vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, katere ostanek je današnji potok Ribščica, pritok Radovne. Do najlepšega osrednjega dela so speljane poti za obiskovalce.