LETNI ČAS   1. april - 31. oktober odprto
8:00 - 22:00 ure.

ZIMSKI ČAS  1. november - 31. marec

četrtek, petek, sobota in nedelja odprto od

12:00 - 22:00 ure.

Kuhinja obratuje od 11:30 - 21:30.

SOŠKA POT je parkovna učna pot, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Soči od njenega izvira proti Bovcu. Je najstarejša parkovna pot Triglavskega narodnega parka. Povezuje steze in mirne, manj znane dele doline Trente in Soče, stran od ceste in hrupa. Soča je smaragdna nit poti ter ponuja ogled vseh znanih in manj znanih naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini. Posebna zanimivost so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko. Hoja po Soški poti in obisk Informacijskega središča TNP Doma Trenta ponujata spoznavanje in razumevanje Triglavskega narodnega parka.

Celotna pot od izvira Soče po dolini Trente in Soče vse do meje parka pri Kršovcu je dolga okrog 20 kilometrov. Na meji parka Soška pot preide v eno od bovških sprehajalnih poti in nas privede v Bovec. Obisk Soške poti lahko prilagodimo svojemu času in namenu ter si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zanima. Pot je označena z značilnimi informacijskimi stebrički TNP, na informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table. S Triglavskim narodnim parkom se lahko dogovorite tudi za strokovno vodenje.

Znak Soške poti je endemična ribja vrsta SOŠKA POSTRV (Salmo marmoratus). V Sloveniji naseljuje predvsem Sočo s pritoki, Reko in Rižano.

Objekti Rapalske meje

Vrhovi nad Podbrdom so znani številnim planincem po izredni flori, vendar mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po sledovih nekdanje meje med Italijo in Jugoslavijo.

Podbrdo, vas v skrajnem kotu Baške grape, je stisnjeno med vrhove Porezna, Slatnika, Koble in Črne prsti, ki so znani po bogati planinski flori in čudovitih razgledih. Večini obiskovalcev teh gora pa ostane skrito, da stopajo po liniji nekdanje meje med Italijo in Jugoslavijo.

Po končani prvi svetovni vojni je Italija z Rapalsko pogodbo, sklenjeno leta 1920, začasno pridobila ozemlje slovenske Primorske. Italijanske enote so takrat zasedle tudi Baško grapo, z mejnimi kamni označile mejno črto in v teh letih vse do druge svetovne vojne na vrhovih gradile ceste, vojašnice, bunkerje in druge utrdbe.


Dandanes je mnoge izmed teh objektov že prerasla vegetacija, nekateri pa so še vidni in vredni ogleda:

• zaklonišče na Kupu,
• obmejni kamen na vrhu Bače,
• vojašnica na Možicu,
• železni bunker na Lajnarju,
• zaklonišče Caposaldo na Petrovem Brdu,
• vojašnica na Lajnarju,
• trdnjava na vrhu Bače in še mnogi drugi.

Dostop je mogoč iz Baške grape, saj je Rapalska meja potekala po hribih in gorah nad Baško grapo (Porezen, Slatnik, Kobla, Črna Prst).

Po Rapalski meji so na voljo tudi krajši in daljši vodeni izleti.