• Slivniško jezero: naravni rezervat ptic
• Žusem: razvaline gradu Žusem (razgledna točka), cerkvici sv. Valentina in sv. Jakoba (razgledna točka)
• Loka pri Žusmu: cerkev sv. Leopolda
• Žamerk: kapelica z zvonikom
• Dobrina: izvir zdravilne vode Grajski vrelec
• Žegar: razgledna točka
• Javorje: ohranjena vaška krajina, cerkev sv. Helene (razgledna točka)

Slivnica je hribovska razložena vas, z gručastim središčem na severnem obrobju vzhodnega Posavskega hribovja. Stoji na položnem vzhodnem pobočju nad potokoma Ločica in Jezerščica, ki se pod naseljem izlivata v Voglajno. Slivniško jezero leži 5 kilometrov južno od Šentjurja in se razprostira na 84 ha površine. Dolžina jezera je 5 kilometrov, jezero pa doseže širino pol kilometra. Ob Slivniškem jezeru in v njem so svoj dom našle številne rastlinske in živalske vrste. Prav tako se odvija veliko prireditev.

v Loki pri Žusmu se nahaja eno od najpomembnejših in največjih poznoantičnih najdišč v vzhodnoalpskem prostoru. Dveletna zaščitna izkopavanja so osvetlila izgled gosto poseljene naselbine, ki je bila morda le z manjšimi presledki poseljena vse od 4. do 9. st. n. š. Sedem delno uničenih lesenih hiš, v celoti ohranjen zidan kultni objekt in del poznoantičnega otroškega grobišča omogočajo ob upoštevanju starejših najdb zanesljivo rekonstrukcijo življenja v naselbini. Del stanovanjskih stavb je mogoče pripisati času 7.–9. st.

Dobrina je naselje, ki leži okoli 18 km od Šentjurja pri Celju. Leži na južnem pobočju Žusma, v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo "naše kozjansko morje". Del jezera je naravno zaščiten, saj tam prebiva kar 105 vrst ptic. Dobrina je poznana tudi po Grajskem vrelcu – izviru zdravilne vode. Najpomembnejša objekta v vasi sta podružnična cerkev sv. Jakoba iz 15. stoletja in župnijska cerkev sv. Valentina.